Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je izvedla analizo podjetij in podjemov v lasti, upravljanju ali nadzoru javnih uslužbencev, zaposlenih v zdravstvu, ter poslovanje teh podjetij z javnim sektorjem, o svojih ugotovitvah je sestavila poročilo s sistemskim načelnim mnenjem glede ugotovljenega tveganja v slovenskem zdravstvenem sistemu in priporočili za ukrepanje državnih organov.
V analizi KPK navaja svoje ugotovitve o številu javnih uslužbencev, ki so zaposleni v javnem zdravstvu in hkrati udeleženi v zasebnih podjetjih, o podjetjih, ki poslujejo z javnim sektorjem oziroma javnim zdravstvom. Po njegovi oceni »tovrstne oblike mešanja javnega in zasebnega namreč lahko predstavljajo resna koruptivna tveganja ali celo privedejo do korupcije v zdravstvu. V osnovi gre za sistemski problem, ki terja sistemske rešitve in ukrepe, prvi korak k reševanju tega problema pa je opredelitev njegovega obsega,« še dodaja KPK. Podatke o zaposlenih v javnem zdravstvu je KPK sporočil Inštitut za varovanje zdravja, gre pa za podatke za obdobje od 1. januarja 2004 do 1. septembra 2013.
KPK je tako objavil številne zanimive in po drugi strani zaskrbljujoče podatke za delovanje slovenskega zdravstvenega sistema. Iz sistemskega načelnega mnenja KPK-ja tako izhaja, da je prepletanje javnega in zasebnega interesa v zdravstvu (ko zdravniki delajo v javnem in tudi zasebnem zdravstvu) sistemsko korupcijsko tveganje, ustvarja pa tudi povečano tveganje za nastanek nasprotja interesov; sistemski problem, ki ni obvladan, je tudi dodatno delo v javnem zdravstvu zaposlenih zdravnikov, ki so brez pridobljenih zakonsko zahtevanih dovoljenj za delo zunaj javnega sektorja, nadzor na tem področju se bodisi ne izvaja ali pa ni učinkovit. Naslednje kritično področje v zdravstvu je področje čakalnih vrst, ki je področje z visokim korupcijskim tveganjem, ki ni ustrezno obvladano. KPK v mnenju med drugim ugotavlja, da nadzorni organi sicer ugotavljajo pogoste kršitve čakalnih vrst v javnih zavodih, sistem pa omogoča tudi preskakovanje teh vrst.
KPK je izvedel tudi analizo prihodkov zasebnih podjetij, v katerih so udeleženi zdravstveni delavci, in pravi: »1046 podjetij, ki se ukvarjajo z zdravstveno dejavnostjo in v katerih so udeleženi zdravstveni delavci, je med 1. januarjem 2004 in 1. septembrom 2013 s poslovanjem z javnim sektorjem zaslužilo 69 milijonov evrov. Od tega jih je od pravnih oseb javnega zdravstva dobilo 55 milijonov. Od proračunskih uporabnikov, v katerih so bili zaposleni zdravniki, udeleženi v podjetju, pa so taka podjetja dobila skupno 2,7 milijona evrov. Največ zdravstvenih delavcev, ki so bili udeleženi v zasebnih podjetjih, je bilo redno zaposlenih v UKC Ljubljana (343 zdravstvenih delavcev), sledijo Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani (106), Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor (78), Zdravstveni dom Koper (21) in Zdravstveni dom Nova Gorica (21).«
Komisija pristojnim državnim organom priporoča, naj razmislijo o postopni zakonski prepovedi hkratnega delovanja v javnem sektorju zaposlenih zdravnikov v zasebnih ambulantah in drugih zasebnih ustanovah.
Na podlagi podatkov Dursa so v komisiji izračunali tudi prihodke oseb iz javnega zdravstva, ki so jih analizirani subjekti prejeli, torej poleg plače iz rednega delovnega razmerja v javnem sektorju. Izračuni kažejo, da je bila skupna vsota prijavljenih bruto dohodkov v celotnem obdobju 166,67 milijona evrov, prijavljene osnove pa za 149,67 milijona evrov. Značilen je tudi trend naraščanja (razen v letu 2012). Po poklicni skupini glede na zaslužek izstopajo zdravniki, ti so vsi skupaj prejeli 151.740.085,01 evra, sledijo jim zobozdravniki s približno 8,8 milijona evrov in psihologi, ki so zunaj javnega sektorja zaslužili približno šest milijonov evrov iz naslova dodatnih bruto dohodkov.
Najvišji prijavljeni bruto dohodek iz drugega pogodbenega razmerja je 193.176,38 evra (prijavljen je bil v letu 2010), 24 oseb, ki so bile v celotnem danem dohodninskem letu zaposlene v javnem zdravstvu, je prijavilo letne bruto dohodke nad 100.000 evrov. Porazdelitev prijavljenih bruto dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja sicer kaže močno asimetrično porazdelitev – manjša skupina oseb ima izjemno visoke dodatne dohodke, še v tej zadevi ugotavlja Komisija za preprečevanje korupcije.