Četrtek, 13. februarja 2025, 3.58

Gobarska sezona: najbolj strupene in tudi smrtno nevarne so gobe iz skupin mušnic

Številni gobarji brezplačno nabrane jurčke, lisičke ... v svoji državi z velikim nasmeškom komercializirajo za lepe zneske

Jesensko nekoliko hladnejše vreme z veliko padavinami, letošnja jesen je, predvsem na vzhodu Slovenije, sicer precej skopa s padavinami, pomeni idealne pogoje za rast gob. Izkušeni gobarji vedo, na kaj je treba pri gobarjenju paziti, neizkušeni ali nevestni nabiralci pa z nepravilnim ali s čezmernim nabiranjem gob pogosto povzročijo veliko škode ekosistemu, ob neznanju pa tudi svojemu zdravju.

Na dan posameznik po uredbi lahko nabere do dva kilograma gob

V Sloveniji lahko posameznik v skladu z Uredbo o varstvu samoniklih gliv na dan nabere do dva kilograma gob, dovoljeno pa je nabrati tudi gobo, težjo od dveh kilogramov. Uredba v šestem členu določa tudi pravila nabiranja; med drugim gobarji ne smejo uporabljati takih pripomočkov za nabiranje, ki poškodujejo rastišče ali podgobje, gobe morajo grobo očistiti že na rastišču, prenašati pa jih je smejo v trdni in zračni embalaži. Kdor ne upošteva zakonodaje s tega področja, ga lahko doleti denarna kazen.

Slovenski gozdovi pa so izjemno priljubljeni (slovenski zakonodajalec se namreč samo iz njemu znanih razlogov ni spomnil podobne zaščitne oz. logične recipročne ureditve, op. a.) tudi pri nabiralcih gob iz sosednjih držav, kjer je večinoma prepovedano gobarjenje brez dovoljenja; tako lahko med gobarsko sezono v naših gozdovih opazimo veliko avtomobilov s tujimi registrskimi tablicami in lahko samo ugotovimo, kako smo v splošnoljudsko revni Sloveniji z ogromnim številom prejemnikov denarne socialne pomoči tudi na ruralnem območju brezmejno radodarni pri brezplačnem razdeljevanju svojih dobrin, pogosto tudi iz gozdov teh prejemnikov različnih socialnih nakazil. Dejstvo je namreč, da številni gobarji iz sosednjih držav brezplačno nabrane jurčke, lisičke ... v matični državi z velikim nasmeškom komercializirajo za lepo visoke evrske zneske.

gobe.jpg

Na fotografiji: poletni goban oz. jurček (Bolétus reticulatus), navadna lisička (Cantharéllus cibárius), orjaški dežnik, t. i. marela (Macrolepióta procéra)

Možnost zastrupitve

Sezona gobarjenja zaradi neprevidnega nabiranja oz. nepoznavanja neužitnih in strupenih vrst gob prinaša tudi številne zastrupitve, kot je razvidno iz sporočila za medije Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo Interne klinike UKC Ljubljana. Letošnjega septembra so namreč tamkajšnji zdravniki obravnavali 14 primerov zastrupitve z gobami. Tveganje za zastrupitve pa ne preneha zunaj gobarske sezone; zastrupitev je mogoča tudi zaradi zaužitja strupenih vloženih ali zamrznjenih gob iz domačega zamrzovalnika. Ob strupenih so lahko nevarne tudi užitne gobe, če so neustrezno pripravljene ali če jih zaužijejo posamezniki, ki jim je predpisana dieta zaradi bolezni prebavil, še poudarjajo v centru za zastrupitve.

V UKC Ljubljana posebej poudarjajo, da so najbolj strupene in tudi smrtno nevarne »gobe iz skupin mušnic (zelena, pomladanska, koničasta), dežničkov, kučmic in luskinčkov, ki vsebujejo amatoksine. Te gobe poleg slabosti, bruhanja, driske in hudih krčev v trebuhu povzroče odpoved posameznih organov (jeter, ledvic in srca).« Rdeča in panterjeva mušnica pa sta vrsti gob, ki povzročita simptome, kot so zmedenost, halucinacije in motnja zavesti, saj vplivata na osrednje živčevje.

Gob naj ne jedo majhni otroci

Zdravniki UKC Ljubljana tako letos jeseni svetujejo, naj obiskovalci gozdov nabirajo le gobe, ki jih dobro poznajo. Zdrave gobe (ne razpadle ali črvive) je treba kot obrok pripraviti čim prej (npr. v 24 urah) ali pa jih ustrezno konzervirati (zamrzniti, sušiti …). Priporočajo še uživanje gob kot priloge h glavnim jedem, saj so težko prebavljive; posledično jih ni dobro uživati pred spanjem. Poudarjajo tudi, naj gob ne jedo majhni otroci, starejši in ljudje z določenimi boleznimi prebavil.