Ministrstvo za zdravje je 16. februarja v javnosti predstavilo teze za nadgradnjo zdravstvenega sistema do leta 2020, s ciljem zagotovitve večje dostopnosti do kakovostnih in varnih zdravstvenih storitev. Minister za zdravje Dorijan Marušič si je v razpravi zaželel dejavnega sodelovanja zainteresirane javnosti, od sodelujočih v javni razpravi pa pričakuje predvsem premišljene protipredloge in uporabne rešitve za slovenski zdravstveni sistem.

Slaba zdajšnja geografska dostopnost do zdravstvenih storitev
Minister za zdravje pri t. i. nadgradnji zdravstvenega sistema opozarja na želeno boljšo geografsko dostopnost do zdravstvenih storitev, do katere naj bi prišlo s povezovanjem izvajalcev v regionalne zdravstvene centre oziroma s prenašanjem znanja med primarno, sekundarno in terciarno ravnjo. S povezovanjem in t. i. mreženjem zdravstvenih zavodov naj bi bilo po željah pripravljavcev reforme v sistemu manj osebja v administraciji ter več zdravnikov oz. zdravnic in sester, učinkoviteje naj bi uporabljali tudi opremo in druge vire, vse prej omenjeno pa naj bi se odrazilo z boljšo skrbjo za paciente.
 
Kot velik problem slovenskega zdravstvenega sistema ministrstvo za zdravje poudarja financiranje zdravstva, ki ga je glede na omejeni proračun treba spremeniti. Reforma zdravstvenega zavarovanja je po oceni ministra Marušiča nujna, cilj pa je povečanje deleža javnih sredstev za zdravstvo na vsaj 80 odstotkov, to pa pomeni, da bi odpravili zdajšnje dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
 
»Pomemben del reforme je redefinicija zdravstvene košarice, ki naj v celoti pokriva vse ključne zdravstvene storitve. Sredstva, ki jih zdaj zberemo z dopolnilnim zavarovanjem, naj bi v prihodnje zbrali z obveznim zavarovanjem, za kar bi bil potreben dvig prispevne stopnje na strani delojemalcev za pribl. dve odstotni točki, del manjkajočih sredstev pa bi pridobili tudi z izločitvijo nepotrebnih storitev ter z racionalizacijo zdravstvenega sistema s prej naštetimi orodji. Dvig prispevne stopnje ne bi pomenil obremenitve za delodajalce, pa tudi ne za večino delojemalcev, saj bi se jim kljub nekoliko nižjim neto plačam povečal razpoložljivi dohodek, saj jim ne bi bilo več treba plačevati dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja,« ocenjujejo na ministrstvu za zdravje.

Minister za zdravje Dorijan Marušič (foto: UKOM)

(Ne)učinkovitost upravljanja z javnimi sredstvi v zdravstvu
Minister za zdravje si želi tudi izboljšanja učinkovitosti upravljanja z javnimi sredstvi, interesi zasebnih izvajalcev pa naj ne bi ogrozili ponudbe storitev iz košarice javnega zdravstva. Kako si torej minister predstavlja ločitev javnega in zasebnega v Sloveniji? Edini namen podeljevanja koncesije naj bi bilo zagotavljanje dostopnosti do storitev povsod tam, kjer javni izvajalci ne morejo izpolniti potreb prebivalcev glede zdravstvenih storitev. Ministrstvo za zdravje predlaga tudi večjo avtonomijo uprav zdravstvenih ustanov glede razpolaganja s premoženjem ter finančnim poslovanjem.

»Predstavljena dolgoročna nadgradnja zdravstvenega sistema načrtuje tudi okrepitev preventivnih programov in promocijo zdravega načina življenja. Kronične nenalezljive bolezni so najpomembnejši vzrok za prezgodnjo umrljivost in obolevnost ter zmanjšano kakovost življenja. Projekcije Registra raka RS kažejo, da bosta v generaciji, rojeni leta 2006, do 75. leta starosti za rakom zbolela skoraj vsak drugi državljan in skoraj vsaka tretja državljanka, pričakujemo pa tudi več srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni tipa 2 in duševnih bolezni. Z zgodnejšim odkrivanjem in s preprečevanjem nastanka dejavnikov tveganja lahko večino bolezni preprečimo. Zato je potreben hiter in ustrezen dostop državljank in državljanov do vseh informacij, ki jih lahko pravočasno vgradijo v svojo dejavno ter ustrezno skrb za lastno zdravje,« ugotavljajo na ministrstvu za zdravje.