V preteklem tednu so se na slovenskih cestah zgodile številne prometne nesreče, v katerih so štiri osebe izgubila življenje, je mogoče ugotoviti iz sporočila generalne policijske uprave o prometni varnosti v državi.

Najpogostejši vzroki prometnih nesreč na slovenskih cestah so po poročilih policije nepravilna stran ter smer vožnje (neupoštevanje pravil o prednosti) in neprilagojena hitrost ter poleg omenjenega, kot tako imenovani sekundarni vzrok pri številnih brezvestnih voznikih v Sloveniji, vožnja motornih vozil pod vplivom alkohola. Po poročilu policije se je na slovenskih cestah v letu 2009 zgodilo 20.604 (v letu 2008 23.193) prometnih nesreč. V njih je 171 oseb izgubilo življenje, kar 1035 je bilo hudo in 11.083 lahko telesno poškodovanih. Samo do 1. maja 2010 se je v Sloveniji zgodilo 6526 prometnih nesreč, od tega 34 smrtnih prometnih nesreč, v katerih je umrlo 35 oseb. Številke so res neusmiljene in državo oziroma pristojne državne organe postavljajo pred zahtevne naloge v prihodnosti, zakonodajne in druge.

Foto: arhiv revije Evropa

Vsak dan smo na slovenskih cestah priče številnim primerom nekulturnega ravnanja in obsojanja vredne vožnje številnih udeležencev v prometu. Vrstijo se neštete kršitve cestno-prometnih predpisov vseh vrst, kot so neupoštevanje pravila prednosti in prometne signalizacije, neuporaba smernih luči, prehitevanje čez polno črto, nepravilna stran in smer vožnje ... Tako v tej državi članici Evropske unije in hkrati Zahodnega Balkana ne mine dan, da na primer zaradi vožnje pod vplivom alkohola policija do streznitve ne bi pridržala več brezvestnih alkoholiziranih voznikov. Tako je bilo po podatkih policije samo v noči na 21. marec 2010 zaradi vožnje pod vplivom alkohola v državi, ki premore nekaj sto tisoč voznic in voznikov, do streznitve pridržanih kar 40 voznikov, od tega enajst v Mariboru, devet v Ljubljani, po štirje v Celju in Kopru, trije v Kranju, po dva v Novi Gorici, Novem mestu, Slovenj Gradcu in Murski Soboti, eden pa v Postojni. V državi, v kateri predsednik republike, ki bi nedvomno moral biti za zgled »navadnim« državljanom, javno sodeluje pri odpiranju in točenju ter promociji nekega penečega vina, ki naj bi po poročanju medijev mesece »zorela« globoko v slovenskem morju in kjer številni drugi predsedniki, ministri, sekretarji, poslanci …, ki naj bi bili po nekih standardih celo za zgled »navadnim« državljanom, in ne glede na splošno znano načelo generalne prevencije (tj. načelo splošnega vpliva na družbo), na različnih javnih prireditvah brezskrbno, veselo in z nasmeškom pozirajo s kozarčkom penine v roki, drugega, na žalost, še dolgo niti ni mogoče pričakovati.


Znano je, da ljudje po svoje dojemajo sporočila medijev, številni so tudi vozniki in drugačni udeleženci v prometu, in ni vseeno, da vidijo v medijih prizore, ki dejansko spadajo v zasebnost posameznika, in ne na oči javnosti. Če lahko oni, ki pišejo in sprejemajo zakone ter druge predpise, kot pogosto slišimo, spijejo kak kozarček, potem lahko tudi drugi, t. i. navadni ljudje, kaj spijejo in gredo potem domov, seveda najpogosteje po cesti in, v primerjavi z najvišjimi predstavniki ljudstva, s svojim vozilom in brez treznega voznika. Pred časom je celo slovenska varuhinja človekovih pravic opozorila na neverjetno močno razpaslo »mokro kulturo« v Republiki Sloveniji in povedala, da je alkohol v naši državi lahko dostopen in je toleranca do posledic njegovega uživanja zelo visoka. »Slovenija izpolnjuje vse kriterije, da je mokra družba,« je še ocenila varuhinja Zdenka Čebašek Travnik. Seveda prej omenjena dejanja t. i. javih osebnosti v nikakršni obliki niso neposredno povezana s kakršno koli obliko odgovornosti posamezne osebe, ki je po svoji volji udeleženka v prometu, za svoja dejanja v prometu namreč vsakdo (tudi kazensko) odgovarja sam. Prej omenjene javne osebe pa so tiste, ki sodelujejo, neposredno ali posredno, pri sprejemanju zakonodaje (ali razglasitvi) glede cestnoprometnih predpisov v Republiki Sloveniji in je treba njihova ravnanja, ki lahko posredno ali neposredno vplivajo na varnost v prometu, obravnavati z veliko pozornostjo in še posebej kritično.

Predlani se je v Sloveniji zgodilo 21.347 cestnoprometnih nesreč, v katerih je 138 oseb izgubilo življenje, 7433 nesreč je bilo s telesno poškodbo vsaj enega udeleženca, 13.787 nesreč pa z materialno škodo, so med drugim glede cestnoprometne statistike zabeležili statistiki v Statističnem uradu Republike Slovenije. Številne osebe pa so utrpele hude in lažje telesne poškodbe, katerih posledice bodo imele vse življenje. Po podatkih policije je lani na slovenskih cestah ugasnilo 141 življenj, letos pa že 4.