Ste kdaj sedeli v čakalnici ambulante in čakali na zdravniški pregled, mimo vas pa je nenadoma prišla neka oseba z vrečko, s torbo ipd. in kar stopila v ambulanto, očitno o tem že domenjena po telefonu? To je seveda pomenilo, da boste kljub rednemu delovnemu času ambulante še dalj časa posedali v čakalnici, saj je pozornost zdravstvenega osebja najverjetneje bila namesto vam in drugim pacientom namenjena kakemu zastopniku ali trgovskemu potniku kake farmacevtske družbe. In po številnih preteklih minutah so se domneve potrdile, saj je med odhodom vaše oko pri odhajajoči osebi, ki je po opravljenem delu zapuščala ambulanto, opazilo tako ali drugačno gradivo, logotip farmacevtske družbe. Na temo promoviranja zdravil v ambulantah ipd. je bilo že veliko zapisanega in povedanega, raziskavo o posledicah obiskov prodajalcev farmacevtskih izdelkov je opravil tudi INERHC, inštitut za ekonomske raziskave v zdravstvu, ki v novi analizi ugotavlja, da je zaradi obiskov farmacevtskih strokovnih sodelavcev v javnem zdravstvenem sistemu nastalo kar 17,7 milijona evrov stroškov oziroma, če preračunamo v bivšo valuto, več kot 4,2 milijarde tolarjev.

Neposredni stroški zaradi porabe časa zdravstvenih delavcev tako po oceni Inehrca znašajo 17,7 milijona evrov, posredni stroški precenjenosti zdravil iz tega naslova pa dodatnih 27,3 milijona evrov. Ker farmacevtski strokovni sodelavci z namenom promoviranja zdravil obiskujejo zdravnike in lekarnarje v javnem zdravstvenem sistemu ter v njihovem delovnem času, financiranem iz sredstev obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, s tem povzročajo izpad produktivnosti zdravnikov, medicinskih sester in lekarnarjev. Ker je delovni čas zdravstvenega osebja v javnem zdravstvu financiran iz sredstev obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, pri tem prihaja do neposrednega javnofinančnega stroška.

Foto: arhiv revije Evropa

INERHC: V Sloveniji obiskuje zdravnike 405 farmacevtskih strokovnih sodelavcev
INERHC ocenjuje, »da je bilo v analiziranem obdobju v Sloveniji 405 strokovnih sodelavcev, ki obiskujejo zdravnike, pri čemer ti obiščejo osem zdravnikov dnevno. Glede na število zdravnikov in predvideni čas trajanja obiskov rezultati analize kažejo, da izpad delovnega časa na povprečnega zdravnika letno znese 13,4 delovnega dneva oziroma 15,4 delovnega dneva, upoštevajoč t. i. dvojne obiske. Upoštevaje dostopno distribucijo zdravnikov v plačne razrede, je bilo ugotovljeno, da izpad produktivnosti, ki bremeni sredstva obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, skupaj za zdravnike in medicinske sestre, znaša 16 milijonov evrov letno. Če enako domnevamo tudi v primeru lekarnarjev, ki jih prav tako obiskujejo farmacevtski strokovni sodelavci, predvideno dodatno breme znaša 1,7 milijona evrov letno, skupaj torej 17,7 milijona evrov letno. Pri tem gre za neposredno breme na sredstva obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zaradi porabljenega delovnega časa zdravstvenih delavcev«. INERHC v raziskavi ugotavlja, da se taka dejavnost odraža v višjih cenah zdravil, saj se bruto stroški dela, ki jih farmacevtski strokovni sodelavci predstavljajo za delodajalca, posredno prelijejo v cene zdravil. Tako je po oceni inštituta mogoče govoriti tudi o posrednem bremenu na javna sredstva, ki izhaja iz precenjenosti zdravil zaradi tovrstnih obiskov. Posredni učinek zaradi precenjenosti zdravil tako ocenjujejo v povprečju na 27,3 milijona evrov letno, večina tega bremena odpade na obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje, samo manjši del pa tudi na samoplačnike v zdravstvu.

Posreden učinek na precenjenost zdravil
Kot eno od rešitev omenjene problematike v inštitutu predlagajo uvedbo letne glavarine, ki bi jo za vsakega od strokovnih sodelavcev moral plačati delodajalec, torej farmacevtsko podjetje, in katere namen bi bil kompenzacija javnih sredstev, ki jih povzročajo s svojimi obiski. Na tak način bi kompenzirali zgolj neposreden učinek obiskov na produktivnost zdravstvenega kadra, medtem ko bi posreden učinek na precenjenost zdravil ostal – tudi v primeru morebitne prepovedi obiskov v delovnem času zdravnikov v javnem zdravstvenem sistemu so še sporočili iz inštituta INERHC.