Carinski organi EU so v lanskem letu posredovali v okoli 43.500 primerih kršitev pravic intelektualne lastnine. Domnevno ponarejenih ali pretihotapljenih na zunanjih mejah EU je bilo za več milijonov izdelkov. V  letnem poročilu EK o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine v EU je zapisano, da so med najpogostejšimi izdelki, ki jih carinski organi zasežejo zaradi suma kršenja pravic intelektualne lastnine, cigarete, oblačila in izdelki kopij blagovnih znamk. Zanimivo, da so zelo pogosto med ponaredki tudi tako običajni izdelki, kot so šamponi, zobne paste, igrače, zdravila ali gospodinjski aparati, ki pa lahko ogrozijo tudi zdravje potrošnikov. V poročilu EK so  predstavljeni statistični podatki o vrsti, izvoru in načinu prevoza izdelkov, ki so bili zaradi kršenja pravic intelektualne lastnine zaseženi na zunanjih mejah EU.

Komisar za davke, carinsko unijo, revizijski nadzor in boj proti goljufijam Algirdas Šemeta glede te tematike meni: »Naloga carinskih organov EU je, da ščitijo naše državljane in podjetja. Ponaredki lahko resno ogrožajo varnost in zdravje državljanov, obenem pa kompromitirajo zakonite gospodarske dejavnosti. Komisija in države članice bodo še naprej sodelovale z mednarodnimi trgovskimi partnerji in industrijo pri zagotavljanju najvišje ravni zaščite pravic intelektualne lastnine v EU.«

Foto: revijaevropa.si

Iz poročila EK izhaja, da število izdelkov, ki domnevno kršijo pravice intelektualne lastnine, v EU narašča. Leta 2009 so carinski organi zabeležili 43.500 zasegov oziroma približno 118 milijonov artiklov. Poročilo EK ugotavlja, da gre zdaj vse pogosteje za izdelke, ki jih državljani uporabljajo v vsakdanjem življenju, in ne za luksuzne izdelke, kot je bilo običajno v preteklosti. Med najpogosteje zaseženimi vrstami izdelkov so seveda cigarete (19 odstotkov), sledijo drugi tobačni izdelki (16 odstotkov), izdelki blagovnih znamk (13 odstotkov), na četrtem mestu pa so že zdravila (deset odstotkov). Glavni kršitelji prihajajo s Kitajskega, 64 odstotkov vseh takih izdelkov ima pečat te države. Več kot 77 odstotkov vseh zaseženih izdelkov v letu 2009 je bilo uničenih ali pa se je uvedel sodni postopek za ugotovitev kršitve.

V strategiji EU 2020 je poudarek na zaščiti pravic intelektualne lastnine predvsem zaradi spodbujanja raziskav, inovacij in odpiranja delovnih mest v Evropi. Učinkovito uveljavljanje pravic intelektualne lastnine je po oceni EK bistveno tudi za zaščito zdravja in varnosti državljanov EU, saj so lahko določeni ponaredki (na primer hrane, izdelkov za osebno nego ali izdelkov za otroke) zelo nevarni, če so proizvedeni v neustreznem okolju, izhaja iz sporočila EK o zaščiti pravic intelektualne lastnine v EU.