V zadnjem letošnjem mesecu so se cene življenjskih potrebščin v naši državi v povprečju zvišale za 0,1 odstotka. Inflacija v letu 2010 je bila 1,9-odstotna, povprečna letna pa 1,8-odstotna, so sporočili iz slovenskega statističnega urada.


Decembra so se cene v Sloveniji najbolj zvišale v skupinah rekreacija in kultura ter stanovanje (za 0,8 odstotka), prevoz (za 0,5 odstotka), komunikacije (za 0,4), stanovanjska oprema (za 0,3), zdravje ter gostinske in nastanitvene storitve za 0,1 odstotka. V skupini prevoz so se najbolj podražila goriva in maziva (za 2,2 odstotka), najbolj pa se je pocenil letalski potniški promet (za 4,5 odstotka). K skupni mesečni rasti cen so 0,2 odstotne točke prispevali dražji naftni derivati, 0,1 odstotne točke pa so prispevale dražje počitnice v paketu.

Skupno rast cen so najbolj znižale nižje cene obleke in obutve, tj. za 0,2 odstotne točke.

Namesto pocenitev stanovanja dražja

V letu 2010 so se cene najbolj zvišale v skupini stanovanje (za 8,3 odstotka). Sledile so skupine alkoholne pijače in tobak (za 8,1), zdravje (za 4,3), komunikacije (za 3,2), stanovanjska oprema (za 2,6), hrana in brezalkoholne pijače (za 2,2), izobraževanje (za 0,7), raznovrstno blago in storitve (za 0,6), rekreacija in kultura (za 0,4) ter prevoz (za 0,3 odstotka). Izdelki in storitve v dveh skupinah pa so bili v povprečju celo cenejši kot decembra 2009. Tako so gostinske in nastanitvene storitve cenejše za 11,1 odstotka) ter za malenkost obleka in obutev (za 0,1odstotka).

V skupini stanovanje so se v letu 2010 najbolj podražila tekoča goriva, in to za velikih 28 odstotkov, očitno so velike stroške imeli tudi t. i. komunalci, saj so za odvoz smeti zaračunali kar za 20 odstotkov več kot lani, plin se je podražil za 19,1 odstotka, daljinska energija za 12,3 odstotka, električna energija za 5,9 in trda goriva za 4,7 odstotka. V iz več razlogov zanimivi skupini alkoholne pijače in tobak so se predvsem na račun zvišanja trošarin v drugi polovici leta najopazneje podražili tobačni izdelki (za 11,7 odstotka), žganje in pivo (za tri odstotke) ter vino (za 2,7 odstotka). V skupini zdravje pa so zelo izstopale višje cene zobozdravstvenih storitev (te so bile višje za 12,2 odstotka), v skupini hrana in brezalkoholne pijače pa smo več plačevali tudi za zelenjavo in sadje (za 17,7 oz. 8,1 odstotka).

Na gibanje cen oziroma žepe potrošnikov v letošnjem letu pa so zelo ugodno vplivale nižje cene osebnih avtomobilov (za 10,1 odstotka); rabljeni so se tako pocenili za 18,8 odstotka, novi pa za 5,6 odstotka.

K skupni rasti cen so v letu 2010 največ prispevale višje cene v skupinah stanovanje (1,05 odstotne točke), alkoholne pijače in tobak (0,43 odstotne točke), hrana in brezalkoholne pijače (0,36 odstotne točke), stanovanjska oprema (0,21 odstotne točke) ter zdravje (0,18 odstotne točke). Skupno rast pa so najbolj znižale nižje cene v skupinah gostinske in nastanitvene storitve (0,62 odstotne točke).

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin – HICP

V območju evra se cene življenjskih potrebščin (inflacija) meri s t. i. harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICP). To pomeni, da vse države v Evropski uniji uporabljajo enako metodologijo, torej harmonizirano, tako je mogoča verodostojnejša primerjava podatkov med posameznimi državami.

Mesečna rast cen, merjena s harmoniziranem indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v RS v decembru 0,2-odstotna (lani –0,4-odstotna). Letna rast cen je bila 2,2-odstotna (lani 2,1-odstotna), povprečna letna pa 2,1-odstotna (lani 0,9-odstotna). Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v novembru 2010 v povprečju 1,9-odstotna (enako kot oktobru), v državah članicah EU pa 2,3-odstotna (v oktobru prav tako 2,3-odstotna). Najnižja letna stopnja inflacije je bila na Irskem (–0,8-odstotna), najvišja v Romuniji (7,7-odstotna), v Sloveniji pa je bila po tem indeksu 1,6-odstotna, še ugotavlja Surs.