Danes je svetovni dan duševnega zdravja. Leta 1992 je pobudo zanj dala Svetovna federacija za duševno zdravje (WFMH), ki letos praznuje 60-letnico svojega delovanja. Obeležujejo ga že v več kot 100 državah po svetu, kjer skušajo javnost z različnimi dogodki izobraževati o duševnih težavah in zmanjšati strah in nerazumevanje, povezana z njimi.

Za duševnimi motnjami trpi 12 odstotkov ali 450 milijonov svetovnega prebivalstva
Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) naj bi približno 12 odstotkov ali 450 milijonov svetovne populacije trpelo za duševnimi motnjami oziroma naj bi eden od štirih ljudi na svetu enkrat v svojem življenju zbolel za eno od duševnih bolezni. S svetovnim dnevom duševnega zdravja želijo organizatorji doseči, da bi duševne bolezni obravnavali enako kot druge bolezni, glavni cilj tega dneva pa je zmanjšanje pogostosti različnih duševnih bolezni.

Duševne motnje ne izbirajo svojih žrtev
Geslo letošnjega svetovnega dneva duševnega zdravja je Duševno zdravje kot globalna prioriteta: s civilnim zagovorništvom in delovanjem krepiti programe in storitve za duševno zdravje. Z njim želijo organizatorji poudariti, da je duševno zdravje mednarodna skrb. Duševne motnje namreč ne izbirajo svojih žrtev in se pojavljajo v vseh kulturah in v vseh starostnih obdobjih.

Foto: revijaevropa.si

Novi zakon o duševnem zdravju
Med pomembnimi cilji dneva duševnega zdravja je, da bi države po svetu vzpostavile ustrezno zakonodajo na področju duševnega zdravja. Slovenija je v tem pogledu letos naredila pomemben korak naprej, saj je bil končno sprejet zakon o duševnem zdravju (ZDZdr), s katerim naj bi vzpostavili pravni okvir za celostno in dolgoročno zasnovano varstvo duševnega zdravja. Zakon je začel veljati 12. avgusta, kot pojasnjujejo na ministrstvu za zdravje pa bodo v roku šestih mesecev po njegovi uveljavitvi sprejeti vsi podzakonski predpisi, v roku 12 mesecev po uveljavitvi pa bo vlada predložila nacionalni program varovanja duševnega zdravja v obravnavo državnemu zboru. V nacionalnem programu bodo določeni strategija razvoja varovanja duševnega zdravja, akcijski načrt za varovanje duševnega zdravja, cilji, organizacija, razvoj in naloge izvajalcev, mreža izvajalcev programov in storitev za duševno zdravje ter nosilci nalog za uresničevanje nacionalnega programa, še pojasnjujejo na ministrstvu.

Osnova za dobro duševno zdravje se vzpostavi že v otroštvu
Na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) posebno pozornost namenjajo krepitvi varovalnih dejavnikov otrok in mladih, saj se osnova za dobro duševno zdravje vzpostavi že v otroštvu. Iz slovenskega poročila mednarodne raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju, HBSC Slovenija 2006, ki je narejena na reprezentativnem vzorcu učencev in dijakov, starih 11, 13 in 15 let, je razvidno, da skoraj polovica vprašanih vsaj enkrat na mesec doživlja in poroča o simptomih, kot so razdražljivost, nemir, nespečnost in potrtost, glavobol, bolečine v želodcu in križu. Kot menijo na IVZ, je zaskrbljujoče, da okrog deset odstotkov vprašanih mladostnikov take simptome doživlja več kot enkrat na teden, pri čemer izpostavljajo, da dekleta v povprečju navajajo več simptomov kot fantje.