Družba
Družba v Evropi
Družba v EvropiDroge so vse lažje dostopne tudi po spletu
Bruselj | Torek, 25. oktobra 2011 | Karel Čarni
Evropska komisija je napovedala temeljito prenovitev predpisov Evropske unije za boj proti prepovedanim drogam. Spopadanje z nedovoljenim prometom s prepovedanimi drogami in z zlorabami zahteva celovit in usklajen pristop, pri katerem so združene politika javnega zdravja, socialna politika in politika izobraževanja, zagotovljena pa sta tudi sodelovanje med organi kazenskega pregona in mednarodno sodelovanje, ocenjuje EK.
Po oceni EK je problem novih psihoaktivnih substanc, ki posnemajo učinke nevarnih drog, kot sta ekstazi ali kokain, zelo pereč. EU je v letu 2010 odkril 41 takih substanc, kar je rekordno število in pomeni kar 24 substanc več kot v letu 2009. »Te droge so vse lažje dostopne po spletu in so se hitro razširile v mnogih državah članicah, ki vse težje preprečujejo njihovo prodajo. Na trg prodirajo vedno nove droge; v preteklih dveh letih se je vsak teden pojavila po ena nova substanca. Ukrepi na nacionalni ravni lahko storilce kaznivih dejanj zgolj prisilijo, da proizvodnjo drog preselijo v sosednje države ali spremenijo poti nezakonite preprodaje, zato ukrepi držav članic ne zadoščajo za celovito zaustavitev širjenja drog,« ocenjuje EK. Nov pristop na evropski ravni glede prej omenjene problematike bo obsegal: strožjo zakonodajo EU za nove psihoaktivne substance, novo zakonodajo EU za obravnavo čezmejne nezakonite preprodaje prepovedanih drog po kazenskem pravu, tako da bo EK izpopolnil opredelitev kaznivih dejanj in sankcij ter uvedel strožje obveznosti poročanja za države članice, nove predpise EU za okrepitev nadzora nad kemikalijami, ki se uporabljajo za proizvodnjo drog, učinkovitejša pravila za odvzem finančnih dobičkov preprodajalcev drog (predlagana bodo nova pravila za zaseg in izterjavo premoženja) ter tesnejše sodelovanje na mednarodni ravni, zlasti s tranzitnimi državami, državami proizvajalkami zunaj EU in državami, ki štejejo za glavne vstopne točke za droge v Evropo, še izhaja iz sporočila EK.
»Za učinkovitejše ukrepanje EU na področju boja proti prepovedanim drogam bo EK v naslednjih dveh letih predlagal: zakonodajni sveženj o drogah, v katerem bo predlagan pregled okvirnega sklepa Sveta EU o prometu s prepovedanimi drogami in sklepa sveta o novih psihoaktivnih snoveh, zakonodajne predloge o predhodnih sestavinah prepovedanih drog, zakonodajne predloge za boj proti organiziranemu kriminalu, vključno s prometom s prepovedanimi drogami, kazalce za spremljanje dobave drog in z drogo povezanega kriminala, da bi izboljšala učinkovitost ukrepov za zmanjšanje ponudbe drog, ter minimalne standarde kakovosti za izboljšanje preprečitvenih ukrepov za prepovedane droge,« še napoveduje Evropska komisija.
Foto: Getty Images/Guliver Image
Evropska komisija zdaj ocenjuje, tudi zaradi uveljavitve Lizbonske pogodbe, da se lahko od zdaj naprej države EU močneje in odločnejše odzovejo na problematiko drog. V prej omenjeni pogodbi je promet s prepovedanimi drogami opredeljen kot »posebno huda oblika kriminala s čezmejnimi posledicami«. Z direktivami je torej mogoče določiti minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij (člen 83(1) Pogodbe o delovanju EU). V sprejetje nove zakonodaje je v skladu s svojimi pristojnostmi vključen Evropski parlament, za izvajanje pa so seveda odgovorne države članice, torej tudi Slovenija. Nadzor nad prej omenjenimi zadevami bosta izvajala EK in Sodišče Evropske unije. Več informacij o omenjeni problematiki je na voljo tudi na spletni strani EU.
EK ugotavlja, da je vsaj 75,5 milijona Evropejcev priznalo, da so vsaj enkrat v življenju zaužili marihuano, kokain naj bi poskusilo 14 milijonov, amfetamine pa 12 milijonov Evropejcev. Raziskava Eurobarometra o odnosu mladih do drog je potrdila, da eden od treh mladih moških (32 odstotkov) priznava, da je marihuano zaužil vsaj enkrat v življenju, to je storila tudi ena od petih mladih žensk (20 odstotkov). Več kot polovica sodelujočih v anketi (57 odstotkov) je povedalo, da lahko marihuano z lahkoto dobijo v 24 urah, medtem ko jih je isto za ekstazi in kokain navedlo 22 odstotkov.
Po oceni EK je problem novih psihoaktivnih substanc, ki posnemajo učinke nevarnih drog, kot sta ekstazi ali kokain, zelo pereč. EU je v letu 2010 odkril 41 takih substanc, kar je rekordno število in pomeni kar 24 substanc več kot v letu 2009. »Te droge so vse lažje dostopne po spletu in so se hitro razširile v mnogih državah članicah, ki vse težje preprečujejo njihovo prodajo. Na trg prodirajo vedno nove droge; v preteklih dveh letih se je vsak teden pojavila po ena nova substanca. Ukrepi na nacionalni ravni lahko storilce kaznivih dejanj zgolj prisilijo, da proizvodnjo drog preselijo v sosednje države ali spremenijo poti nezakonite preprodaje, zato ukrepi držav članic ne zadoščajo za celovito zaustavitev širjenja drog,« ocenjuje EK. Nov pristop na evropski ravni glede prej omenjene problematike bo obsegal: strožjo zakonodajo EU za nove psihoaktivne substance, novo zakonodajo EU za obravnavo čezmejne nezakonite preprodaje prepovedanih drog po kazenskem pravu, tako da bo EK izpopolnil opredelitev kaznivih dejanj in sankcij ter uvedel strožje obveznosti poročanja za države članice, nove predpise EU za okrepitev nadzora nad kemikalijami, ki se uporabljajo za proizvodnjo drog, učinkovitejša pravila za odvzem finančnih dobičkov preprodajalcev drog (predlagana bodo nova pravila za zaseg in izterjavo premoženja) ter tesnejše sodelovanje na mednarodni ravni, zlasti s tranzitnimi državami, državami proizvajalkami zunaj EU in državami, ki štejejo za glavne vstopne točke za droge v Evropo, še izhaja iz sporočila EK.
»Za učinkovitejše ukrepanje EU na področju boja proti prepovedanim drogam bo EK v naslednjih dveh letih predlagal: zakonodajni sveženj o drogah, v katerem bo predlagan pregled okvirnega sklepa Sveta EU o prometu s prepovedanimi drogami in sklepa sveta o novih psihoaktivnih snoveh, zakonodajne predloge o predhodnih sestavinah prepovedanih drog, zakonodajne predloge za boj proti organiziranemu kriminalu, vključno s prometom s prepovedanimi drogami, kazalce za spremljanje dobave drog in z drogo povezanega kriminala, da bi izboljšala učinkovitost ukrepov za zmanjšanje ponudbe drog, ter minimalne standarde kakovosti za izboljšanje preprečitvenih ukrepov za prepovedane droge,« še napoveduje Evropska komisija.
Evropska komisija zdaj ocenjuje, tudi zaradi uveljavitve Lizbonske pogodbe, da se lahko od zdaj naprej države EU močneje in odločnejše odzovejo na problematiko drog. V prej omenjeni pogodbi je promet s prepovedanimi drogami opredeljen kot »posebno huda oblika kriminala s čezmejnimi posledicami«. Z direktivami je torej mogoče določiti minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij (člen 83(1) Pogodbe o delovanju EU). V sprejetje nove zakonodaje je v skladu s svojimi pristojnostmi vključen Evropski parlament, za izvajanje pa so seveda odgovorne države članice, torej tudi Slovenija. Nadzor nad prej omenjenimi zadevami bosta izvajala EK in Sodišče Evropske unije. Več informacij o omenjeni problematiki je na voljo tudi na spletni strani EU.
Najbolj brano
Najbolje ocenjeno
Anketa
»Družina je življenjska skupnost otroka z enim ali obema od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima po tem zakoniku do otroka določene obveznosti in pravice. Zaradi koristi otrok uživa družina posebno varstvo države.«
Torek, 25. oktobra 2011, 19.25
Nove generacije so vse bolj pomehkužene, malo več v borbi bo morala narediti tudi država s svojimi organi ...