Evropska komisija je 11. aprila objavila poročilo o uporabi evropskega naloga za prijetje, ki je v veljavi od leta 2004. Enotni evropski nalog za prijetje je po oceni EK učinkovito orodje za preprečevanje čezmejnega kriminala, saj omogoča izročitev osebe, osumljene storitve kaznivega dejanja, iz ene države EU v drugo. »Evropejci imajo pravico, da se v EU prosto gibljejo zaradi dela, študija ali počitnic. Vendar odprte meje ne bi smele dopuščati, da se storilci kaznivih dejanj izognejo roki pravice že s tem, da odpotujejo v drugo državo članico. Zaradi tega sistema so bili na primer v Združeno kraljestvo iz Španije vrnjeni številni osumljenci storitve kaznivih dejanj tihotapljenja mamil, umora in spolne zlorabe otrok. Med osebami, ki so se predale na podlagi evropskega naloga za prijetje, so bili neuspešen londonski bombni terorist, prijet v Italiji, nemški serijski morilec, ki so ga zajeli v Španiji, osumljeni tihotapec drog z Malte, ki ga je Malti izročilo Združeno kraljestvo, ter tolpa oboroženih roparjev, katere člane je iskala Italija in ki so bili nato aretirani v šestih različnih državah EU. Prav tako je bila nedavno v petih državah uspešno razkrita velika mreža organiziranih kraj cestnega tovora,« so med drugim ugotovili v EK.

Preverjanje dokumentov (simbolna fotografija, foto: Evropska komisijia, Evropska unija)

»Sistem temelji na medsebojnem zaupanju med nacionalnimi pravosodnimi sistemi. Pri uporabi evropskega naloga za prijetje morajo države članice upoštevati temeljne pravice in dejansko potrebo po izročitvi osumljenca v posameznem primeru. EK v poročilu, ki povzema uporabo evropskega naloga za prijetje od leta 2007, ugotavlja, da lahko države članice EU delovanje sicer že uspešnega sistema še izboljšajo. Med letoma 2005 in 2009 so države članice EU izdale 54.689 evropskih nalogov za prijetje, na podlagi katerih je bilo predanih 11.630 osumljencev. V tem obdobju je Slovenija izdala 268 evropskih nalogov za prijetje, na podlagi katerih je bilo predanih 49 osumljencev. Poleg tega je nalog za prijetje spodbudil izročanje osumljencev kaznivih dejanj med državami EU. Pred njegovo uvedbo je do izročitve povprečno preteklo eno leto, zdaj pa je bilo to obdobje skrajšano na 16 dni, če se osumljenec strinja s predajo, ali na 48 dni, če se ne strinja. Evropski nalog za prijetje je tako postal ključno orodje v boju proti kriminalu in lahko veliko prispeva tudi k notranji varnosti v EU,« še ugotavlja EK.